Življenje v časovni stiski in stres
Življenje v časovni stiski in stres
Pomanjkanje časa danes mnogim predstavlja enega največjih stresorjev, ki pomembno obremenijo kvaliteto našega življenja. Pa se kdaj vprašate, kdo je kriv za pomanjkanje časa?
Upravljanje časa je upravljanje s samim seboj
Upravljanje časa je upravljanje samega sebe. Z učinkovitim upravljanjem časa postanemo bolj disciplinirani, produktivni, izognemo se časovnim oviram, zmanjšamo stres in predvsem prihranimo prosti čas.
Časa tudi ne moremo shraniti, lahko ga le konstruktivno porabimo ali pa ga po nepotrebnem tratimo. Uspešni ljudje si zavestno prizadevajo za nadzor nad časovnimi viri. Z uspešno uporabo različnih tehnik lahko prihranimo med 10 in 20 odstotki časa, to pa dnevno znese med 2,5 in 5 ur. Kaj porečete torej na to, da bi dan imeli pet ur več? Z malo samodiscipline lahko kmalu prihranite pet ur vsakega dneva. Ste že pomislili, kako bi koristno porabili teh dodatnih pet ur dneva? Še ne? Si od nekdaj želite nek atraktiven hobi, pa ni bilo časa zanj? Ste si morda želeli začeti učiti se klavir ali petje, pa niste našli trenutka prostega časa niti za spanec? Če uspete spremeniti svoje navade, se vam lahko odprejo čisto nova obzorja.
Pomanjkanje časa ne obstaja, obstaja samo slaba izbira porabe časa. Upravljanje s časom je torej navada, ki jo je prav zato težko spreminjati. A če želimo aktivno pristopiti k spremembam, je treba nekje začeti. Čeprav tega ne priznamo radi, največji problemi z upravljanjem časa nastajajo zaradi naše neorganiziranosti in ne zaradi zahtev drugih okrog nas.
Kradljivci časa
Kdaj pomislite na to, kateri so naši največji kradljivci časa, kje izgubljamo največ časa dnevno? Kaj je tisto, zaradi česar nam zmanjkuje časa, ki bi ga želeli koristno porabiti? Navajamo naslednje, pa si kar obkljukajte, kam vse po nepotrebnem vsak dan investirate čas. Predlagamo, da zraven vsake trditve ocenite čas, ki ga porabite za to aktivnost:
| Aktivnost – kradljivci časa |
| Predolgi sestanki |
| Telefonski klici |
| Nepotrebno delo na spletu ali računalniku |
| Naključni obiskovalci |
| Opravljanje dela zaradi neučinkovitega delegiranja |
| Pomanjkanje samodiscipline |
| Odlašanje nekaterih aktivnosti in izgovarjanje |
| Urejanje papirjev |
| Dokončevanje nedokončane naloge |
| Delo zaradi slabo opredeljene odgovornosti |
| Prepiri in slaba komunikacija z drugimi |
| Neustrezen nadzor in spremljanje drugih |
| Iskanje podatkov ali česa drugega |
| Nepredvidene aktivnosti |
| Nepotrebna vožnja ali opravila zaradi slabega logističnega načrta |
| Dolgovezenje ljudi |
| Skupaj neučinkovito porabljenega časa: |
Ste pripravljeni reči časovni stiski in stresu ne?
Ko je končno dozorel čas, da želimo stresu zaradi časovne stiske reči NE, upoštevamo naslednje smernice:
Postavimo si dolgoročne in kratkoročne cilje, kaj želimo od življenja.
Analizirajmo naš dan.
Sestavimo "to-do listo" aktivnosti, ki jih moramo in želimo narediti.
Sprejmimo odločitev, da se želimo naučiti upravljati s časom.
Pripravimo načrt dela in aktivnosti za vsak dan.
Recimo NE vsemu, česar ne potrebujemo in kar ni v okviru naših ciljev, ki smo si jih postavili.
Ne odlašajmo. Naredimo vse, kar smo si zastavili, skladno z našim načrtom, ne kasneje.
Začetek poti do sprememb pomeni analiza, kako porabimo čas. Sledite naslednjim korakom in se "samoanalizirajte". To je prvi korak.
Vzemite si nekaj minut in razmislite, koliko časa porabite za različne aktivnosti in opravila. Bodite iskreni!
Najbolj učinkovito je, če vsak dan zvečer en teden (ali vsaj tri dni) pišete dnevnik, kaj ste počeli. Dnevnik beležite na tipične dni, ne ekstremne.
Ko imate dnevnik aktivnosti, jih združite v večje skupine (elektronska pošta, druženje, rekreacija, spanje, učenje, telefonski pogovori, gledanje TV, FB idr.), tako lažje vidite, kaj je nujno in kaj ne.
Dnevnik nas prisili, da se seznanimo z realnostjo in ukrepamo.
Disciplina, ki je potrebna za zapisovanje, vodi v odpravljanje napak.
Ampak, v tednu je le 168 UR.
Pomembno je, da se vprašate:
Za katere aktivnosti porabite največ časa?
Za katere aktivnosti porabite manj časa?
Za katere aktivnosti bi želel nameniti več časa?
Ste zadovoljni z načinom, kako porabite svoj čas?
Kakšne spremembe bi želeli narediti?
Vam je ostal čas, za katerega ne veste točno, kam gre?
Po grobih ocenah povprečen človek izgubi nekaj več kot šest ur na dan oz. 44 ur tedensko. To je cel delovni teden zaposlenega v Slovenji, celo nekaj več. Še vedno ne razumete, da ste za stres krivi sami? In da bi s pravilno učinkovito porabo časa lahko bili milijonarji, srečni ali vsaj zunaj večine stresnih situacij?
86.400 EUR na lotu
Za zaključek pa še razmišljanje. Kako boste porabili denar – 86.400 EUR, ki ste jih dobil na lotu:
Natančno napišite za kaj boste porabili denar.
Denarja ne morete naložiti v banko ali delnice.
Denar lahko porabite samo za konkretne stvari danes.
Če vam ga kaj ostane, ga ne morete privarčevati, saj neporabljen denar izgine.
Ste zadovoljni z naložbo? Ne pozabite, 86.400 EUR je 86.400 sekund, ki vam jih podari dan. Glejte, da jih boste pravilno porabili. Nikoli se ne bodo vrnile!
