Življenje v časovni stiski in stres

Pomanjkanje časa danes mnogim predstavlja enega največjih stresorjev, ki pomembno obremenijo kvaliteto našega življenja. Pa se kdaj vprašate, kdo je kriv za pomanjkanje časa?

Upravljanje časa je upravljanje samega sebe. Z učinkovitim upravljanjem časa postanemo bolj disciplinirani, produktivni, izognemo se časovnim oviram, zmanjšamo stres in predvsem prihranimo prosti čas.

Časa tudi ne moremo shraniti, lahko ga le konstruktivno porabimo ali pa ga po nepotrebnem tratimo. Uspešni ljudje si zavestno prizadevajo za nadzor nad časovnimi viri. Z uspešno uporabo različnih tehnik lahko prihranimo med 10 in 20 odstotki časa, to pa dnevno znese med 2,5 in 5 ur. Kaj porečeš torej na to, da bi dan imeli pet ur več? Z malo samodiscipline lahko kmalu prihranite pet ur vsakega dneva. Ste že pomislili, kako bi koristno porabili teh dodatnih pet ur dneva? Še ne? Si od nekdaj želite nek atraktiven hobi, pa ni bilo časa zanj? Ste si morda želeli začeti učiti se klavir ali petje, pa niste našli trenutka prostega časa niti za spanec? Če uspete spremeniti svoje navade, se vam lahko odprejo čisto nova obzorja.

Pomanjkanje časa ne obstaja, obstaja samo slaba izbira porabe časa. Upravljanje s časom je torej navada, ki jo je prav zato težko spreminjati. A če želimo aktivno pristopiti k spremembam, je treba nekje začeti. Čeprav tega ne priznamo radi, največji problemi z upravljanjem časa nastajajo zaradi naše neorganiziranosti in ne zaradi zahtev drugih okrog nas.
 

Ko je končno dozorel čas, da želimo stresu zaradi časovne stiske reči NE, upoštevamo naslednje smernice:

1. Postavimo si dolgoročne in kratkoročne cilje, kaj želimo od življenja.

2. Analizirajmo naš dan.

3. Sestavimo "to-do listo" aktivnosti, ki jih moramo in želimo narediti.

4. Sprejmimo odločitev, da se želimo naučiti upravljati s časom.

5. Pripravimo načrt dela in aktivnosti za vsak dan.

6. Recimo NE vsemu, česar ne potrebujemo in kar ni v okviru naših ciljev, ki smo si jih postavili.

7. Ne odlašajmo. Naredimo vse, kar smo si zastavili, skladno z našim načrtom, ne kasneje.

Začetek poti do sprememb pomeni analiza, kako porabimo čas. Sledite naslednjim korakom in se "samoanalizirajte". To je prvi korak.
Vzemite si nekaj minut in razmislite, koliko časa porabite za različne aktivnosti in opravila. Bodite iskreni!

• Najbolj učinkovito je, če vsak dan zvečer en teden (ali vsaj tri dni) pišete dnevnik, kaj ste počeli Dnevnik beležite na tipične dni, ne ekstremne.

• Ko imate dnevnik aktivnosti, jih združite v večje skupine (elektronska pošta, druženje, rekreacija, spanje, učenje, telefonski pogovori, gledanje TV, FB idr.), tako lažje vidite, kaj je nujno in kaj ne.

• Dnevnik nas prisili, da se seznanimo z realnostjo in ukrepamo.

• Disciplina, ki je potrebna za zapisovanje, vodi v odpravljanje napak.

Ampak, v tednu je le 168 UR.

Pomembno je, da se vprašate:

Za katere aktivnosti porabite največ časa?

Za katere aktivnosti porabite manj časa?

Za katere aktivnosti bi želel nameniti več časa?

Si zadovoljen z načinom, kako porabite svoj čas?

Kakšne spremembe bi želeli narediti?

Vam je ostal čas, za katerega ne veste točno, kam gre?

Po grobih ocenah povprečen človek izgubi nekaj več kot šest ur na dan oz. 44 ur tedensko. To je cel delovni teden zaposlenega v Slovenji, celo nekaj več. Še vedno ne razumete, da ste za stres krivi sami? In da bi s pravilno učinkovito porabo časa lahko bili milijonarji, srečni ali vsaj zunaj večine stresnih situacij?
 

Za zaključek pa še razmišljanje. Kako bošte porabili denar – 86.400 EUR, ki ste jih dobil na lotu:

• Natančno napišite, za kaj boste porabili denar.

• Denarja ne morete naložiti v banko, delnice.

• Denar lahko porabite samo za konkretne stvari danes.

• Če vam kaj ostane, ga ne morete privarčevati, saj neporabljen denar izgine.

Ste zadovoljni z naložbo? Ne pozabite, 86.400 EUR je 86.400 sekund, ki vam jih podari dan. Glejte, da jih boste pravilno porabili. Nikoli se ne bodo vrnile!