Spanje, stres in spolnost – kaj imajo skupnega?
Spanje, stres in spolnost – kaj imajo skupnega?
Stres je neločljivo povezan z mnogimi zdravstvenimi težavami in tegobami, ki vas pestijo. Pogosto se tudi v odgovoru zdravnika o vzrokih za vaše slabo počutje in zdravstvene težave skriva prav stres. Nam pa se zdi, da gre zgolj za najbolj priročen odgovor, saj smo stresu in pritiskom sodobnega časa danes izpostavljeni skoraj vsi in povsod.
Strokovne raziskave potrjujejo, da so bolezni sodobnega časa neločljivo povezane s stresom oziroma še bolj pravilno – našo nesposobnostjo obvladovanja stresa na učinkovit način. Za večino teh bolezni smo izumili termin psihosomatske bolezni oziroma krajše kar psihosomatika. Psihoterapevti pojasnjujejo, da so nekateri simptomi psihološki in so (psihološko) logična posledica nekih čustev, potlačevanj ali drugih obrambnih mehanizmov. Kar pomeni, da vaše telo ali možgani iščejo stranpoti ali bližnjice, da bi se izognili težavam, ki jim niste kos. Pogosto se jim izognejo tako, da »pobegnejo« v bolezen.
Ženske največkrat trpijo zaradi težav pri doživljanju orgazma. Nenehna zaskrbljenost zaradi zunanjih pritiskov vpliva tudi na nepravilnosti v menstrualnem ciklu in vodi v nezanimanje za spolnost ter zmanjšanje plodnosti. Zanimivo, da je kar četrtina primerov neplodnosti posledica čustvenih težav (Looker in Gregson, 1989).
Pogosto stres ustvarjajo tudi pari sami; predvsem ženske zaradi močne želje po otroku – spolnost med partnerjema takrat pogosto izgubi vso spontanost in iskrice iz časov, ko tega še nista povezovala s spočetjem. Miselna preobremenjenost povzroča napetost in ko sem prištejemo še strah ženske, da bo za spočetje morda prestara, nastanejo anksiozne misli, ki paru preprečijo, da bi v spolnosti uživala. Posledično je tudi spočetje otroka manj verjetno.
Strokovne raziskave potrjujejo, da so bolezni sodobnega časa neločljivo povezane s stresom oziroma še bolj pravilno – našo nesposobnostjo obvladovanja stresa na učinkovit način. Za večino teh bolezni smo izumili termin psihosomatske bolezni oziroma krajše kar psihosomatika. Psihoterapevti pojasnjujejo, da so nekateri simptomi psihološki in so (psihološko) logična posledica nekih čustev, potlačevanj ali drugih obrambnih mehanizmov. Kar pomeni, da vaše telo ali možgani iščejo stranpoti ali bližnjice, da bi se izognili težavam, ki jim niste kos. Pogosto se jim izognejo tako, da »pobegnejo« v bolezen.
Skriti ubijalci strasti
Med najpogostejšimi psihosomatskimi boleznimi so težave ali motnje spolnosti. Dolgotrajna stresna reakcija ali pa tudi zgolj samo akuten stres pogosto povzroči spolne težave, ki se pri moških najpogosteje kažejo kot tesnoba in bojazen zaradi impotence ali pa kot prezgodnji izliv semena.Ženske največkrat trpijo zaradi težav pri doživljanju orgazma. Nenehna zaskrbljenost zaradi zunanjih pritiskov vpliva tudi na nepravilnosti v menstrualnem ciklu in vodi v nezanimanje za spolnost ter zmanjšanje plodnosti. Zanimivo, da je kar četrtina primerov neplodnosti posledica čustvenih težav (Looker in Gregson, 1989).
Pogosto stres ustvarjajo tudi pari sami; predvsem ženske zaradi močne želje po otroku – spolnost med partnerjema takrat pogosto izgubi vso spontanost in iskrice iz časov, ko tega še nista povezovala s spočetjem. Miselna preobremenjenost povzroča napetost in ko sem prištejemo še strah ženske, da bo za spočetje morda prestara, nastanejo anksiozne misli, ki paru preprečijo, da bi v spolnosti uživala. Posledično je tudi spočetje otroka manj verjetno.
Spolnost je še vedno neločljivo povezana s spanjem, kljub spremembam življenjskega sloga. Nekoč je bila to edina »zabava« naših prednikov, ko so po napornem delu končali v postelji ob svojem partnerju. Koristi so bile seveda velike: užitek, rekreacija, stik med partnerjema, veliko ljubezni, mnogo otrok in predvsem sproščanje pred spanjem. Spolnost v svojem prvem delu namreč povzroča enormen fokus energije, orgazem pa izbruh katarze, ki lahko v trenutku sprosti vso napetost dneva.
Poslušajte vaše telo
Spolnost je vedno spremljala množica dotikov, ti pa preverjeno povzročajo sproščanje napetosti. Že samo poljub je vreden precej več kot sprostitvene tehnike, zadovoljujoča spolnost pa sprosti več napetosti kot katerokoli kemično sredstvo.Žal je sodobni svet v naša življenja prinesel mnogo sprememb. TV-aparati v spalnicah, brskanje po telefonih tik pred spanjem in še mnoge druge spremembe so ljudi odvrnile od dotikov in spolnosti. Ritual, ki je bil nekoč ključen za sprostitev celodnevne napetosti in umirjen prehod v spanec, je danes pri večini spremenjen. Kar vprašajte se, kako pogosto zaključite dan s spolno sprostitvijo in kako pogosto zaspite v objemu človeka, ki ga imate radi. Potem si obljubite, da bo to eden prvih korakov in eden prvih ritualov, ki jih boste spremenili in vam bo olajšal lažji prehod iz budnega stanja v sanje. Pa sporočite, ali se je spanec po teh spremembah kaj izboljšal!