Najlepše kolesarske poti in ture v Sloveniji

Slovenija je lepa in raznovrstna dežela, odlična točka za kolesarjenje v vseh letnih časih. Spoznate jo lahko tudi na kolesu.
Super izhodišče za raziskovanje Slovenije je okolica Ljubljane. V enem dnevu lahko pridete v vse kotičke Slovenije, tisti najbolj navdušeni pa tudi nazaj domov.
Trase za začetnike
Preden se podate na kolesarsko traso, morate vedno preveriti kolo in kolesarsko opremo. S sabo vzemite nekaj denarja, vodo in kaj malega za pod zob. Ne smete pozabiti na kolesarsko čelado, brez katere se lahko vaš kolesarski izlet nesrečno konča.
Okolica Ljubljane nudi čudovite urejene kolesarske poti za družine in tudi za začetnike. Pa naj bo to obrobje mesta, ki ga obdaja Pot spominov in tovarištva, ali sam center Ljubljane. Vendar previdno, na jugovzhodu Ljubljane vodi PST preko Golovca, ki za najmlajše lahko predstavlja kar velik zalogaj.
 
Pot spominov in tovarištva.

Kranjska Gora nudi eno izmed najlepše urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. Začne se že na Jesenicah in se nadaljuje skozi Mojstrano (kjer gremo za kratek hip na cesto), Gozd Martuljek, Kranjsko Goro (tu se poleti ohladimo v jezeru Jasna) in Rateče. Tu potrebujete osebno izkaznico, saj se kolesarska pot nadaljuje v Italijo.
Skupaj lahko prevozite kar 100 kilometrov in to po urejeni kolesarski poti. Preberite več o kolesarjenju po Kranjski Gori, vključno s kolesarsko potjo Jureta Robiča, ki je ime dobila po našem slavnem, že pokojnem ultramaratoncu, na straneh Kranjske Gore.
Urejene kolesarske poti najdete tudi drugje po Sloveniji. Ene izmed lepših tudi na Primorskem, kjer si lahko s kolesa ogledate slovenska primorska mesta od Kopra do Pirana. Najbolj zanimiv del za najmlajše bo vsekakor vožnja skozi več kot 500 metov dolg predor Valeta med Strunjanom in Portorožem, ki je osvetljen.
 
Predor Valeta.

Najlepše kolesarske ture
1. Parenzana na Obali
Znamenita pot Porečanka (Parenzana) pelje čez kratko, a pestro in razgibano slovensko obalo. Pot, ki je znana tudi pod imenom Pot zdravja in prijateljstva, je speljana po nekdanji železniški progi, ki je delovala med letoma 1902 in 1935. Potekala je po ozemlju treh držav: Italije (13 km), Slovenije (32 km) in Hrvaške (78 km). Slabih 30 odstotkov poti poteka po asfaltu, preostali del pa je makadamski.
Ravna kolesarska pot ob Škocjanskem zatoku je kot nalašč za ogrevanje. Od tam naprej nadaljujete proti Izoli. Del poti boste uživali ob morju, nato pa zavili ob rob naselja. Na srečo do Portoroža ne bo treba čez hrib. Pot namreč vodi skozi dva lepa predora. Od Portoroža pelje pot preko Lucije in slikovitih Sečoveljskih solin vse do mejnega prehoda Sečovlje. Če boste želeli pot nadaljevati naprej na Hrvaško, potrebujete osebni dokument. Tura je primerna za kolesarjenje in tudi za hojo ter je idealna za družinsko kolesarsko turo. Seveda lahko prevozite samo del poti.
 
Sečoveljske soline.
2. Ljubljana–Rašica
Rašica je hrib, ki leži severno od Ljubljane. Vas se nahaja pod vrhom vzpetine na 421 metrih nadmorske višine. Do nje lahko pridemo po cesti, iz smeri Srednjih Gameljn. Cesta je dolga 2 km, na poti boste premagali 100 višinskih metrov, s povprečnim naklonom 6 %. Klanec ni prehud, zato je odličen za tiste, ki se s kolesarstvom šele spoznavajo.
BONUS: Nekoliko bolj pripravljeni kolesarji se v primeru, da imate gorsko/gravel kolo, lahko povzpnete vse do vrha vzpetine Rašica, kjer sta razgledni stolp in planinski dom.
3. Ljubljana–Katarina (Topol pri Medvodah)
Za kolesarje iz okolice Ljubljane najbrž eden najbolj poznanih vzponov. Do vasi Katarina, ki je v Polhograjskih Dolomitih na višini 645 metrov, lahko dostopate z dveh strani: iz smeri Sore ali pa iz Hrastenice, to je iz smeri Dobrove.
Vzpona se med seboj kar precej razlikujeta. Iz smeri Sore vas čaka dobrih 7 km vzpona s povprečnim naklonom 4 % in višinsko razliko 320 metrov, ampak brez skrbi, od tega je 5 km zelo položnega vzpona. Pravo nasprotje vas čaka v zadnjih dveh kilometrih, kjer se boste srečali z naklonom vse do 15 %. Zato je ta vzpon priporočljiv za nekoliko bolje pripravljene.
Vzpon iz smeri Dobrove vam ponuja precej bolj strm in konstanten naklon, zato je vzpon s te strani dolg le 3 km in predstavlja svojevrsten izziv. Na vrhu se vam ponuja čudovit razgled na del Ljubljane, okrepčate se lahko tudi v gostilni.
BONUS: Če na vrh vzpona pridete preveč spočiti, lahko nadaljujete vzpon do gostilne Vihra.
 
Katarina nad Ljubljano.

4. Ljubljana–Pance
Pance so kot nalašč za začetnike cestnega kolesarstva, kot za vse, ki sedež drgnejo že dalj časa. Nahajajo se vzhodno od Ljubljane in so dostopne skozi vas Sostro. Pot vas bo peljala skozi Podlipoglav (v križišču levo, desno greste na Repče, ki pa so za zelo napredne kolesarje), Selo pri Pancah (tu lahko zavijete levo za Javor in pridete v dolino Besnice, kar je primerno za bolj zahtevne kolesarje) in na koncu prikolesarite na Pance. Prevozili boste od 30 do 50 kilometrov, odvisno od tega, od kod iz Ljubljane boste štartali.
Vzpon na Pance je glede na Stravo dolg 3,6 kilometra in ima povprečen naklon 4 %. Začetek je bolj blag, pot pa se konča malo bolj strmo, tako da morate pravilno porazdeliti svoje moči.
Pance nudijo čudovito izhodišče za Dolenjsko, saj preko spusta v smeri Dole pri Pancah ali Malega Lipoglava že pridemte v Grosuplje, kjer si lahko pot podaljšate preko Police v Višnjo Goro, Ivančno Gorico, Krko in Žužemberk. Te poti so namenjene naprednejšim kolesarjem, saj se višinski metri in prevoženi kilometri začnejo hitro seštevati.
 
Pance.

5. Dolina Besnice
Nahaja se vzhodno od Ljubljane. Peljete se skozi Zalog do Predgrada, kjer zavijemo desno skozi tunel in vasico, nato še skozi en tunel, kjer se odpre čudovita dolina Besnice. Ta vodi na vrh Malega Trebeljevega in je dolga 14 kilometrov z 274 višinskimi metri. Tekom celotne poti se zmerno dvigujete. Ker je tukaj malo prometa, je to zelo priljubljena točka za kolesarje in tudi za motoriste.
Dolina prek sosednjih hribov Javor, Janče in Prežganje nudi odlične poti za naprednejše kolesarje. Pa tudi za daljšo turo, če pot nadaljujete do Šmartnega pri Litiji, kjer se lahko preko Litije in ob Savi vrnete nazaj v Ljubljano. Pot lahko podaljšate čez Bogenšperk, Šentvid pri Stični in Ivančno Gorico.
 
Janče.

6. Ljubljansko barje
Barje najbolje spoznate med kolesarskim Maratonom Barjanka, ko ga prevozite po dolgem in povprek. Nahaja se južno od Ljubljane in je najbolje dostopno preko Črne vasi in Brezovice pri Ljubljani. Pot lahko povežete preko Iga, Jezera, Podpeči in vse do Borovnice. Bolj zagnani se lahko po dveh poteh podate še na Krim. Ena vodi iz Iške vasi do Gornjega Iga. Gre za zelo lep vzpon v senci in malo prometa, a se asfaltirana pot konča že pred vrhom Krima, naprej do vrha pa pelje makadam.
Druga pot se začne v Podpeči preko Kamnika pod Krimom in nas pripelje na Rakitno. Gre za 10-kilometrski vzpon s 5,1% naklonom, na nekaterih mestih je ta tudi do 15%. Pot lahko nadaljujete proti Cerknici, kjer se obrnete nazaj proti Ljubljani skozi Logatec in Vrhniko. Ali pa se podate do Blok in si ogledate še Bloško jezero ter se vrnete skozi Velike Lašče in Škofljico. Z Iga je dostopen Kurešček preko vasi Golo. Vzpon je dolg 11 kilometrov s 4% povprečnim naklonom.
 
Ljubljansko barje.

7. Ljubljana–Kranj
Iz Ljubljane lahko naredite lep kolesarski izlet po obeh bregovih Save vse do Kranja in nazaj. Ta pot vas pelje mimo golf igrišča Smlednik, Valburge in ob levem bregu Save mimo Trboj, vse do Kranja. Ogledate si lahko center mesta ali skočite še na Šmarjetno goro. Pot domov vas pelje po desnem bregu Save do Zbilj in nazaj v Ljubljano.
Če si želite daljšo pot, se lahko iz Kranja peljete do Škofje Loke, Železnikov, Soriške planine, Bohinja, Bleda in nazaj do Kranja in Ljubljane. Ali pa proti Preddvoru do Zgornjega Jezerskega, vse do meje z Avstrijo. Če ste začeli v Kamniku, ste naredili že dober del Maratona Alpe. To je najbolj »gorski« cestnokolesarski maraton v Sloveniji, ki vas za kratek hip pelje tudi v Avstrijo. Primeren je le za najbolj izkušene kolesarje, ki radi nabirajo višinske metre!
8. Ljubljana–Domžale–Kamnik
Iz Ljubljane do Kamnika je veliko poti. Pot do Domžal poteka po isti trasi kot vožnja na čas na Maratonu Franja. Od tu pa lahko nadaljujete pot do Radomelj in skozi Volčji Potok vse do Kamnika.
Kamnik je zelo dobro izhodišče za cestno kolesarstvo. Skozi Tuhinjsko dolino se lahko podate vse do Vranskega in pot nadaljujete ali pa se vrnete nazaj v Domžale preko Trojan.
Severno od Kamnika najdete Kamniško Bistrico, ki skozi čudovito dolino in z rahlim vzponom na koncu nudi čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Namesto da zavijete levo za Bistrico, lahko nadaljujete desno, kjer vas čaka 10-kilometrski vzpon na Črnivec s povprečnim 4% naklonom. Pot lahko nadaljujete v Gornji Grad, Vransko in nazaj v Kamnik/Domžale/Ljubljano.
Iz Kamnika preko Šenturške Gore pridete v Cerklje na Gorenjskem in greste od tam nazaj proti Ljubljani oz. Kamniku. Izlet si lahko podaljšate z vzponom na Krvavec, ki je po najdaljši poti iz vasi Grad dolg 11,2 kilometra in ima kar 9% povprečni naklon. To pa je že pravi zalogaj.
 
Šenturška gora.

Kolesarski vzponi
Gre za težkokategornike – vzpone, ki so namenjeni najlažjim in najbolj trmastim kolesarjem. V to kategorijo štejemo Krvavec, Vršič iz obeh smeri in Mangart. Mantra, ki najbolj pomaga pri premagovanju tovrstnih naporov, pa prihaja iz ust Dalajlame: »Bolečina je neizbežna; trpljenje je opcijsko.«
Vršič
Na Vršič se da povzpeti iz dveh smeri. Pot iz Kranjske Gore gre mimo jezera Jasna do vrha Vršiča in meri 11,6 kilometra s povprečnim naklonom 7 %, vendar so posamezni deli vzpona tudi nad 14 %. Tako naredimo 770 metrov višinske razlike. Velja za enega izmed težjih vzponov v Sloveniji, tudi zaradi tlakovanih serpentin, ki vožnjo na kolesu še nekoliko upočasnijo. Serpentine so oštevilčene in vam sproti povedo, na kakšni nadmorski višini ste. Do vrha jih je 24 in pripeljejo na 1611 metrov nadmorske višine, kar je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Vzpon s trentarske strani ima 26 serpentin in se začne pri Logu v Trenti. Vsako leto tu prirejajo kolesarsko tekmovanje Juriš na Vršič.
 
Vršič.

Mangart
Če pot nadaljujemo proti mejnemu prehodu in prelazu Predel, bomo malo pred mejo videli odcep za Mangart. Vzpon je dolg 10,2 kilometra s povprečnim naklonom 9 %, ki je dokaj enakomerno porazdeljen do vrha. Premagana višinska razlika na vrhu Mangartskega sedla znaša 940 metrov.
Oba vzpona, tako na Vršič kot Mangart, se lahko poveže v eno daljšo in zelo zahtevno kolesarsko turo. Ta vas pelje iz Kranjske Gore čez Vršič, Mangart, Predel v Italijo in po kolesarski poti nazaj v Kranjsko Goro.
 
Mangart.

Vse kolesarske poti pri nas so označene in dobro dokumentirane na spletu. Kjerkoli ste, si lahko z nekaj kliki pričarate zanimiv kolesarski izlet zase ali za svojo družino. Najlepše kolesarske poti v Sloveniji poiščite na spletni strani Slovenia.info. Srečno pot!

Avtorja: Borut Dežman, Blaž Debevec