Kako nad stres pozimi?

Zima je obdobje regeneracije. Je obdobje, ko si telo skuša nabrati moči za novo pomlad, za nove načrte in aktivnosti, ki bodo zahtevale tudi veliko fizične energije. Zato je zima namenjena aktivnostim, ki so bolj miselne in manj fizične narave. V preteklosti je veljalo, da se ljudje pozimi držijo bolj notri, na toplem. Takrat so brali, se učili in se pogovarjali. To je bilo obdobje počitka in čas, ko so več jedli, predvsem bolj obilno hrano, in počivali.
 

Ko nastopi mraz, jejmo uravnoteženo

V preteklosti je veljalo: kot je medved odšel na zimsko spanje, je tudi človek odšel v neko vrsto hibernacije. Takrat si je ob bistveno manjšem naporu in večji količini hrane ter precejšnji fizični neaktivnosti odpočil, da je lahko spomladi ponovno začel z aktivnostmi in trdim delom. To so bila prijetna obdobja, tudi polna praznikov in praznovanj, ko je bilo "zapovedano jesti".

Danes smo svojo fizično aktivnost razdelili čez celo leto. Spremljajo nas na vsakem koraku, vedno in povsod, dobra kalorična hrana pa je dostopna v velikih količinah preko celega leta. Zato se pogosto pojavljajo težave s telesno težo, nezdravim načinom življenja in prehranjevanja ter posledično s tem tudi motnje prehranjevanja.
 

Ko nas zapušča zima …

Če je bilo pozimi praznikov in razlogov za praznovanja veliko, se čez leto to spremeni. In temu moramo prilagoditi tudi svoje prehranjevalne navade. Le tako se bomo lahko izognili občutku slabe vesti in krivde, ki nas bremeni zaradi preveč zaužite hrane in nesposobnosti nadzora nad hranjenjem. Kar naenkrat slaba vest zaradi preveč zaužite hrane začenja rušiti naš občutek zdravja in zdravega življenjskega sloga. Če poleti in v toplih mesecih zaradi večje fizične aktivnosti in gibanja v naravi še nekako zmoremo živeti s tem občutkom, pa pozimi to nemalokdaj postane velik stres. Bodimo pripravljeni in se mu izognimo.
 

7 nasvetov za mirnejše dni pozimi

1.    Zima je čas za drugačne aktivnosti. Namenite čas drugim in se veliko pogovarjajte. Usmerite svoje aktivnosti v mentalne aktivnosti: učenje, šolo, ustvarjanje, študij in delo.

2.    Poskrbite za dodatno fizično aktivnost, ki je sicer ni dovolj v tem času. Primerna sta hoja ali tek v naravi, vadba na sobnem kolesu ali trenažerjih. Ker so fitnesi zaprti, si lahko pomagamo z nasveti, ki jih trenerji brezplačno delijo na spletu. Izkoristite lepe sončne trenutke in pridobite vitamin D.

3.    Pozabite na občutke krivde. Smejte se več kot običajno in bodite prijazni. Psihično ravnovesje je nujno za vzdrževanje zdravja.

4.    Poskrbite za prav posebne antistresne aktivnosti. Razvajajte se s prijetno glasbo, privoščite si masažo in sprostitveno kopel.

5.    V dnevih hudih stresnih obremenitev zaradi mentalnega dela, študija, učenja ali situacij zaradi posledic koronavirusa uporabite preizkušene intenzivne tehnike sproščanja. Sem štejemo avtogeni trening in druge meditacijske tehnike.

6.    Pretirano uživanje hrane nadomestite s časom, ki ga dodatno porabite za pripravo dobre in zdrave hrane. Pripravite posebno večerjo za družinske člane, okrasite mizo ali skupaj specite sladico. Uživajte v obroku skupaj s člani družine.

7.    Veselite se vsakega dneva posebej! Za vsak nov teden si pripravite novo spodbudno geslo oziroma afirmacijo, ki si jo ponovite vsako jutro v tednu. Namig! Začnete lahko z geslom: »Vem, da danes bo srečen dan ...« in potem vsak teden določite novega.

Avtor: dr. Matej Tušak