Kaj vas uči življenje v obdobju epidemije?

Ko je Evropo začela pretresati epidemija, nismo vedeli, kaj vse bo potegnila za sabo, kakšne spremembe in stiske nam bo prinesla.  Kriza ob korona virusu pa je prinesla tudi številne psihološke posledice – strah pred okužbo, tesnobo, skrbi in napetost zaradi finančnih stisk. Obdobje epidemije so najbolj zaznamovala naslednja dejstva.


Pomanjkanje gibanja

Mnogi odrasli v aktivni življenjski dobi niso dovolj telesno aktivni, največkrat je njihova telesna aktivnost vezana zgolj na korake, ki jih delajo čez dan v službi in ko gredo po nakupih, na pošto ali drugih opravkih.

Te aktivnosti so v času izolacije zmanjšane. Prej zastavljeni cilj 6.000 korakov je v času izolacije za večino postal nedosegljiva norma. V tem času nam uspe narediti od 1.000 do 2.000 korakov. Redne organizirane rekreativne vadbe niso  dovoljene, na voljo ostane tek, sprehod, morda tudi hoja v hribe. Kolesarjenje je v času zime težje, smučanje pa najverjetneje tudi ne bo dovoljeno. Količina gibanja, ki jo nujno potrebujemo za zdravo življenje, se je zmanjšala za vsaj dva do tri krat. Ljudje, ki živijo  v mestih, imajo še več težav, kajti hoja po mestu je za marsikoga slab nadomestek za tek v naravi. 


Pomanjkanje komunikacije

Ljudje smo socialna bitja. Da se počutimo dobro, moramo komunicirati. To najraje počnemo skozi prijeten klepet in potrditve, ki jih dobimo skozi verbalno in neverbalno komunikacijo z bližnjimi, pa tudi novimi in še neznanimi osebami.
Tudi tukaj je realnost kruta, saj je dvostranska komunikacija večinoma vezana zgolj na odnose v družini. Z drugimi ljudmi teh odnosov in komunikacije skoraj ni več; omejena je na splet, ki je precej manj oseben.


Pomanjkanje organiziranosti

Ljudje se razlikujemo po tem, kako se znamo organizirati, koliko smo samoaktivni in samomotivirani. Bolj samomotivirani so seveda vedno nekoliko bolj uspešni, je pa enormna razlika prisotna takrat, ko ni zunanje motivacije in zunanjega nadzora, kar velja za opravljanje dela od doma.
Zato se tako pomanjkanje organiziranosti izrazito kaže v padcu delovne učinkovitosti, posledično tudi samopodobe, predvsem pri tistih, ki rabijo več zunanje podpore in nadzora.


Občutki ogroženosti in anksioznosti zaradi socialne izolacije

Zaradi omejenih stikov in manjše osebne svobode prihaja pri mnogih ljudeh do visoke stopnje napetosti in anksioznosti. Pogosto se pojavi tudi močna ogroženost, kar lahko ob neustrezni osebnostni strukturi pomeni tudi porast agresivnosti in paranoidnega vedenja.


5 nasvetov, kako omiliti življenje v osami

1. Poskrbite za več gibanja.
Naj to postane vaša redna dnevna dejavnost. Vzemite si uro na dan, vadbi priključite hitro hojo in vadbe, ki jih lahko delate doma, v zaprtem prostoru. Na spletu je na voljo veliko vadb, ki so vam lahko v pomoč.

2. Spodbujajte komunikacijo med družinskimi člani.
Načrtujte čas, vnesite rituale, kjer lahko prihaja do komunikacije, kot so skupna večerja ali kosilo. Izkoristite ta čas in ustvarite stik  s svojimi družinskimi člani, z ostalimi pa skušajte občasno preiti iz telefonskih pogovorov na uporabo spletnih aplikacij.

3. Načrtujte urnike in se organizirajte.
Zastavite si plan aktivnosti in se tako spodbudite k večji učinkovitosti. To bo povzročilo tudi dvig motivacije za delo in za različne druge vsakodnevne dejavnosti in obveznosti.

4. Razmišljajte pozitivno.
Izogibajte se pretiranemu gledanju televizije, raje razvijajte svojo ustvarjalnost in bodite domiselni. Vsak dan v svoje življenje vnesite kaj lepega in prijetnega ter z drobno pozornostjo razveselite družinske člane.

5. Veliko se smejte.
Vsak trenutek se zavedajmo, da je naše življenje eno samo in da ga moramo skrbno čuvati in paziti nase. Veliko se smejmo in se pogovarjajmo z družinskimi člani. Na koncu bomo prišli do spoznanja, da je bila naša »naložba« v čas z družino ali v spremembo vedenja v smeri večje organiziranost in samomotivacije koristna pridobitev obdobja epidemije. 

Avtor: dr. Matej Tušak