45 idej za planinske izlete
45 idej za planinske izlete
Foto: Marko Petrej
1. - Areh, 1247 m
Pohorje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Severovzhodno Pohorje poleg številnih smučišč ponuja obilico pohodniških izletov, ki jih lahko združimo s kulinaričnimi užitki. Areh je turistični in izletniški kraj na Pohorju s prostranimi smučišči ter je s cesto povezan z Mariborom in Rušami. Na manjši planinski ravnini, ki se razprostira na višini okoli 1250 metrov, stoji osrednji kulturni spomenik vzhodnega Pohorja, cerkev svetega Areha, po katerem je območje dobilo ime. V bližini sta Ruška koča in hotel Areh.
Koča: Ruška koča (1250 m, PD Ruše)
Zemljevid: maPZS, Pohorje – 1 : 50.000, PZS
Foto: Jure Brečko
2. - Debela peč, 2014 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Debela peč je najvzhodnejši dvatisočak Julijskih Alp in zaradi visokega izhodišča na bližnji Pokljuki sorazmerno lahko dostopen vrh. Pravo nasprotje sončnim južnim pobočjem je njeno osojno severno lice, ki se nad Krmo nadaljuje proti ostenju Draških vrhov in Tosca. Čezenj so speljane zahtevne plezalne smeri. Z Lipance so lahko dostopni v dobri uri, težavnejši je samo zavarovan prehod med Mrežcami in Lipanskim vrhom.
Koča: Blejska koča na Lipanci (1630 m, PD Bled)
Zemljevid: maPZS, Triglav – 1 : 25.000, PZS
3. - Jeruzalem, 338 m
SV Slovenija
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Pisalo se je 13. stoletje, ko so križarji, ki jim je Friderik Ptujski podaril to ozemlje, v kapelo kot zahvalo za srečno vrnitev iz Svete dežele prinesli ikono Device Marije – in dobili smo štajerski (prleški) Jeruzalem. To je ena od razlag poimenovanja kraja na vzhodu Slovenskih goric. Z vrha slemena, na katerem so cerkev Žalostne Matere božje, vinoteka in turistično središče, se nam odpre lep pogled na deželo terasastih vinogradov in pojočih klopotcev. Jeruzalemu domačini pravijo kar »nebeški kraj, biser naših goric«, saj tod uspevajo vrhunska bela in rdeča vina.
Zemljevid: maPZS
4. - Kojnik, 802 m
Kras
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Kojnik je vrh na razpotegnjeni planoti na robu Kraškega roba, ki se začne prav s Kojnikom in končuje z Žbevnico, najvišjim vrhom tega dolgega grebena, že na hrvaški strani. Kojnik je poraščen in gozdnat, vrh je kamnit, z južne strani pa ga zapirajo borovci. Razgledi se odpirajo na Slavnik in greben, ki se nadaljuje proti Veliki in Mali Plešivici, v ozadju pa na Snežnik in malo bolj oddaljeno Učko. Proti jugovzhodu se svet odpira na nežno valovit travnat greben, z vrhovi Goliča in Lipnika, kamor tudi vodi markirana pot.
Zemljevid: maPZS, Slovenska Istra – Čičarija, Brkini, Kras – 1 : 50.000, PZS
Foto: Katarina Kotnik
5. - Košenjak, 1.521 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Košenjak je najvišji vrh Kozjaka, sicer pa južni podanik Golice (Koralpe, 2.140 m), ki razmejuje Labotsko dolino in Graško kotlino v sosednji Avstriji. Na vrhu stoji velik mejni kamen z napisom »St. Germain, 10. sept 1919«. To sta kraj in datum, ko je bila blizu Pariza podpisana pogodba med razpadlo Avstro-Ogrsko in zmagovalci prve svetovne vojne. Naša severna meja je bila po zaslugi generala Rudolfa Maistra potegnjena čez Košenjak in naprej po slemenih Kozjaka. Nekdanja obmejna karavla je postala planinski dom.
Koča: Planinski dom Košenjak (1.169 m, PD Dravograd)
Zemljevid: maPZS, Šaleška dolina z okolico, 1 : 50.000, PZS
Foto: Rudi Zadnik in Jože Stanonik
6. - Lubnik, 1.025 m
Škofjeloško hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Ko se iz Medvod bližamo Škofji Loki, nad že od daleč vidnim gradom opazimo, kako mu izza hrbta raste gozdnata gmota z »bradavico« na vrhu. Tista izboklina ni nič drugega kot planinski dom na Lubniku. Lubnik je hišna gora Škofje Loke, zato skoraj nikoli ne trpi samote. Z Lubnikom se na vzhodu začenja Škofjeloško hribovje, ki se čez Stari vrh počasi dviguje proti Blegošu in s tem loči Selško od Poljanske doline. Pod goro so tri zanimive jame: Marijino brezno, Kevderc in Lubniška jama.
Koča: Dom na Lubniku (1.025 m, PD Škofja Loka)
Zemljevid: maPZS, Ljubljana z okolico, 1 : 50.000, PZS
Foto: PD Ribnica
7. - Mala gora (Stene sv. Ane), 964 m
Dolenjska
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Ribniško dolino na zahodni in vzhodni strani oklepata gozdnata hrbta Velike in Male gore. Prva seže višje proti nebu (Turn, 1.254 m), vendar je druga daljša, z Grmado in nekaterimi drugimi skalnimi pomoli in jasami bolj razgledna ter tudi bolj obiskana. Najvišje se povzpne na sredini, v bližini cerkve sv. Ane, pri kateri stoji prijazna brunarica ribniških planincev. Zavetnica proti nevihti in toči je svoje ime posodila tudi vrhu, na katerem je postavljena visoka triangulacijska piramida.
Koča: Planinska koča pri sv. Ani na Mali gori (910 m, PD Ribnica)
Zemljevid: maPZS
Foto: Manca Čujež
8. - Orožnova koča na planini Za Liscem pod Črno prstjo, 1.346 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Novozgrajeno kočo, imenovano po prvem predsedniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu, je PD Bohinjska Bistrica odprlo leta 2006. Gre za naslednico prve slovenske planinske koče iz leta 1894, ki je med drugo svetovno vojno pogorela. Koča z razgledom na pogorje Triglava stoji na severnem robu krnice med Črno goro, Črno prstjo in Liscem. Zraven je urejen botanični vrtiček.
Zemljevid: maPZS, PZS, Bohinj – 1 : 25.000
Koča: Orožnova koča na planini Za Liscem pod Črno prstjo (1.346 m, PD Bohinjska Bistrica)
9. - Selo v Prekmurju, 251 m
Goričko
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Čeprav na Goričkem ni globokih prepadov in visokih sten, lahko najdemo pohodniki veliko zanimivih ciljev. »Velikana« Goričkega sta Rdeči (416 m) in Sotinski breg (418 m). Cilj Razširjene Slovenske planinske poti pa je Selo v Prekmurju. Znamenita okrogla cerkev oziroma rotunda sv. Nikolaja ne stoji na vrhu hriba, kot bi nemara pričakovali, tudi pripeljemo se lahko skoraj na njen prag, a lepo obnovljen kulturno-zgodovinski spomenik, ki ohranja podobo in patino, je zagotovo vreden obiska.
Zemljevid: maPZS
10. - Slivnica, 1.114 m
Notranjska
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Slivnica je razgledna gora nad Cerkniškim jezerom, s katere je slednje najbolje vidno, pa naj bo polno vode, zaledenelo ali spremenjeno v travnike, med katerimi leno vijuga potok Stržen. Če bi planince vprašali, na kaj ob omembi Slivnice najprej pomislijo, bi zagotovo velika večina odgovorila, da so to coprnice. Na gori, ki se v deževnih obdobjih ogleduje v največji vodni površini v Sloveniji, se jim resnično težko izognemo. Coprnice vidimo na kažipotih, kupimo lahko spominek v domu pod vrhom, imajo pa celó svojo Coprniško jamo, imenovano Anžetova jama. O njih je pisal že Valvasor. Veliko poti vodi na Slivnico,najbolj obljudena pa je tista iz Cerknice.
Koča: Dom na Slivnici (1.075 m)
Zemljevid: maPZS, Notranjska s Snežnikom – 1 : 50.000, PZS
11. - Vodiška planina, 1.118 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Vodiška planina je ena od aktivnih jelovških planin, poleti pa se na njej pase vsaj kakšna čreda govedi ali konj. Planina z okolico spada v varstveno območje Nature 2000. Če želimo že med vzponom na Vodiško planino imeti nekaj razgleda na Kropo in Bariglo, to je pobočje, ki kotlino zapira z leve strani, se odločimo za možnost na Osla.
Koča: Partizanski dom na Vodiški planini
Zemljevid: maPZS, Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje – 1 : 50.000, PZS
Foto: Matej Ogorevc
12. - Žavcarjev vrh, 915 m
Pohorje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Čeprav je najvišji od štajerske prestolnice sèm, mu to ne pomaga kaj dosti, saj ga že bližnji sosed, malo znani Možičev vrh, užene za nekaj metrov. Zaradi visokih iglavcev, ki rastejo na temenu Žavcarjevega vrha, pa bi bil brez planinske koče, ki stoji na razgledni jasi jugovzhodno pod vrhom, bolj poredko obiskan. Do koče in naprej na vrh vodi iz doline lepo število označenih poti, lahko pa se odpravimo tudi naprej po slemenih Kozjaka, proti Sv. Duhu na Ostrem Vrhu in še dlje proti Košenjaku. To je seveda že prava mala večdnevna avantura, pri kateri je treba misliti tudi na prenočevanje.
Koča: Koča na Žavcarjevem vrhu (863 m, PD Maribor Matica)
Zemljevid: maPZS, Pohorje – 1 : 50.000, PZS
13. - Goteniški Snežnik, 1.289 m
Dolenjska
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Goteniški Snežnik je s 1.289 metri najvišji vrh Goteniške gore in cele Dolenjske. Z vrha so lepi razgledi proti severovzhodu, preostale razglede pa nam zastira gozd. A nič zato – z vrha Kamenega zidu se nam že prej odpre lep pogled proti Stojni, Kočevski reki in Goteniškemu Snežniku. Območje Gotenice je obdano z veliko skrivnosti iz druge svetovne vojne. Do osamosvojitve Slovenije je tu delovalo najbolj varovano vojaško območje. Po osamosvojitvi je osrednji objekt v Gotenici prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in ga preuredilo v vadbeno središče.
Zemljevid: maPZS
14. - Sotinski breg, 418 m
Goričko
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Sotinski breg je najvišji vrh Prekmurja. Hrib na skrajnem severnem delu Goričkega se ponaša tudi z drugim imenom Kugla, domačini pa ga pogosto v šali poimenujejo kar prekmurski Triglav. Je zelo priljubljena pohodniška točka Pomorske planinske poti. Iz Sotine je do njega približno pol ure lahkega vzpona po asfaltni poti. Na vrhu so vremenska postaja, s katere sporočajo vremenske podatke za Krajinski park Goričko, tri vulkanske skale in stara jablana.
Zemljevid: maPZS
15. - Trdinov vrh, 1.178 m
Gorjanci
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Trdinov vrh je najvišji vrh Gorjancev, na vrhu katerega poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Ker sta tam tudi ogromen televizijski stolp in vojaški objekt, so tukaj med osamosvojitveno vojno potekali boji med slovensko in jugoslovansko vojsko. Vrh je zdaj priljubljena točka planincev, predvsem zaradi krasnega razgleda.
Koča: Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (1.178 m, PD Krka Novo mesto)
Zemljevid: maPZS
16. - Trstelj in Cerje, 643 m
Kras
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Trstelj je najvišji vrh na slovenskem Krasu. V njegovi bližini je na Cerju pomnik braniteljem slovenske zemlje. Kras, posebej njegov severni in zahodni del, je zaznamovan s spomini na neizmerno trpljenje mladih fantov v prvi svetovni vojni.
Koča: Stjenkova koča na Trstelju (610 m, PD Nova Gorica)
Zemljevid: maPZS, Slovenska Istra – Čičarija, Brkini, Kras – 1 : 50.000, PZS
Foto: Barbara Kelher
17. - Uršlja gora, 1.699 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Uršlja gora ali Plešivec je najvzhodnejši karavanški vrh in pomembna razgledna postojanka na Slovenski planinski poti. Ime Plešivec je dobila zato, ker je gora obdana z gozdovi, vrh pa je gol in je videti kot nekakšna pleša. Na koroški lepotici leži najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, cerkev sv. Uršule. Nanjo vodi precej poti. Dve najbolj priljubljeni izhodiščni točki za vzpon sta Ivarčko jezero in Koča na Naravskih ledinah.
Koča: Dom na Uršlji gori (1.680 m, PD Prevalje)
Zemljevid: maPZS, Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora – 1 : 30.000, PZS
18. - Gradiška Tura, 793 m
Primorska
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Gradiška Tura, slabih 800 metrov visoka vzpetina nad vasjo Gradišče, je priljubljena med športnimi plezalci, alpinisti in ljubitelji zavarovanih plezalnih poti. Starejša Furlanova pot je zelo zahtevna planinska pot, ki je ocenjena z oceno ferat težavnosti B/C.
Zemljevid: maPZS
19. - Kamniško sedlo, 1.914 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Kamniško sedlo povezuje Planjavo in Brano. Nekateri uporabljajo za sedlo tudi ime Jermanova vrata, ki je nastalo v času rokovnjačev. Sedlo je zagotovo ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Kamniških Alpah. Na prisojni strani tik pod grebenom stoji planinska koča. Z vrha se odpira razgled na vse strani. Na vzhodu se v bližini dviga zahodno ostenje Planjave, levo za njo pa se kaže Ojstrica; na jugu vidimo v bližini krnico med Planjavo in Brano, domačini ji pravijo Pastirci, za njo pa obširna gozdnata pobočja, ki padajo v dolino Kamniške Bistrice; na drugi strani doline se dvigajo vzhodna gozdnata pobočja Krvavca; na zahodu se v bližini pne Brana, desno za njo pa je nad Kotliči Turska gora; najlepši je pogled proti severu: pod nami je obširno območje Okrešlja, nad njim pa se dviga Mrzla gora; lepo vidimo slap Rinka, ki pada čez skalni prag; malo desno pod Okrešljem se nam pokaže celotna Logarska dolina, za njo vidimo Olševo, desno nad dolino skupino Krofičke, levo pa gorski greben nad Matkovim kotom.
Koča: Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1.864 m, PD Kamnik)
Zemljevid: maPZS, PZS, Grintovci – 1 : 25.000
20. - Dom na Šmohorju, 784 m
Posavsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Planinski dom stoji tik pod travnatim temenom na vzhodni strani vrha Šmohor. Pohodnike in kolesarje vabijo širni travniki v okolici doma, pa tudi cerkvica sv. Mohorja malce pod domom. Na Šmohorju je tudi več starih lip, katerih poreklo sega v 15. stoletje, tri so v neposredni bližini cerkvice. Razgled na Savinjo z Laškim na eni strani in na Savinjsko dolino na drugi je najlepši ravno s planote pri cerkvi.
Koča: Dom na Šmohorju (784 m, PD Laško)
Zemljevid: maPZS, Posavsko hribovje, Menina – Ostrež – Kum – 1 : 50.000, PZS
21. - Lavričeva koča na Gradišču, 510 m
Posavsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Koča stoji na južni strani tik pod vrhom 519 metrov visokega Gradišča, ki se vzpenja severno nad Stično in Šentvidom pri Stični. Vrh delno poraščenega hriba krasi cerkev sv. Miklavža. Na vrhu je bila naselbina oziroma gradišče že v prazgodovini. PD Šentvid pri Stični je Lavričevo kočo na Gradišču obnovilo in jo iz nekdanje lovske koče preuredilo v planinsko kočo. Skorajda pravljično urejena okolica in bogat program raznih aktivnosti dnevne obiskovalce in rekreativce privabljata skozi vse leto. Od Lavričeve koče je lep razgled od jugovzhoda z Gorjanci in vse do jugozahoda, kjer kraljuje Snežnik. Vmes se razprostira Dolenjsko gričevje.
Koča: Lavričeva koča na Gradišču (510 m, PD Šentvid pri Stični)
Zemljevid: maPZS
22. - Mojčin dom na Vitrancu, 1.555 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Na obrobju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka na gori Vitranc so že davnega leta 1958 na zelo razgledni jasi postavili Mojčin dom. Dom je vse dni v letu obsijan s soncem. Ponuja najlepše poglede na vrhove Julijskih Alp. Samo sto metrov od koče, ob vzletišču za jadralne padalce, se odpre pogled po Zgornjesavski dolini na Karavanke, v Avstrijo, na Krške Alpe, Visoke Ture, Ziljske Alpe in Karnijske Alpe. Vidijo pa se tudi zahodni Julijci v Italiji.
Zemljevid: maPZS, Triglav – 1 : 25.000, PZS
23. - Gora Oljka, 733 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Ko se vozite po avtocesti iz Celja proti Ljubljani, na desni strani zagotovo opazite osamljeno vzpetino, na kateri se bohoti cerkev z dvema zvonikoma. To je baročna cerkev sv. Križa na Gori Oljki, markantna vzpetina nad Polzelo. Nekdaj se je imenovala Križna gora, novo ime pa je dobila po sliki na glavnem oltarju cerkve sv. Križa, na kateri je znamenit baročni slikar Fortunat Bergant upodobil Jezusa na Oljski gori. Na vrh vodi več označenih planinskih poti iz Andraža, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Velenja in s Polzele.
Koča: Planinski dom na Gori Oljki (725 m, PD Polzela)
Zemljevid: maPZS, Šaleška dolina z okolico – 1 : 50.000, PZS
24. - Zasavska koča na Prehodavcih, 2.071 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Na mestu italijanske obmejne stražnice postavljena postojanka stoji na dvignjenem pobočju nad Prehodavci, prehodom med Trento in Triglavskimi jezeri. Od koče je lep razgled proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih na drugi strani doline, proti Vodnikovemu Vršacu oziroma Vršacu nad Zadnjico, Poprovcu, Vršakom, Zelnarici, grebenu Špičja in goram nad dolino Trente. Koča se lahko pohvali z nazivom Naj visokogorska koča 2019. Do koče pridete iz Trente čez Trebiščino, iz Trente skozi Zadnjico in po Dolini Triglavskih jezer.
Koča: Zasavska koča na Prehodavcih (2.071 m, PD Radeče)
Zemljevid: Triglav – 1 : 25.000, PZS, maPZS
25. - Kalški greben, 2.224 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Kalški greben, ki mu domačini pravijo samo Gréb’n, je ena mogočnejših vzpetin v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na zahod se spušča z več kot tri kilometre dolgo, tudi do 500 metrov visoko razbito steno. Na vzhod, proti visokogorski planoti Kalca, prepada s kratkimi, do 150 metrov visokimi stenicami, proti jugu pa z razmeroma položnimi, pod 2.000 metrov pretežno z rušjem poraščenimi pobočji, na katerih je bilo nekoč več pašnikov. Na ta opazen greben vodijo lahke in tudi zelo zahtevne smeri. Od vaše telesne pripravljenosti je odvisno, za katero se boste odločili.
Koča: Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1.793 m, PD Kamnik)
Zemljevid: maPZS, PZS, Grintovci – 1 : 25.000
26. - Koča na Klemenči jami pod Ojstrico, 1.208 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Koča stoji na Klemenškovi planini pod severnim ostenjem Ojstrice; domačini imenujejo to planino zaradi kotanjaste oblike Klemenča jama. Prvotno planinsko postojanko so solčavski planinci preuredili iz pastirske koče. Od koče je razgled na gore, ki obkrožajo Logarsko dolino. Na vzhodni strani se nad Klemenškovo planino dviga pobočje Krofičke. Na jugu so strma ostenja Ojstrice in Planjave. Na zahodu je prostrana krnica Okrešelj z ostenji Skute in Rink ter Mrzlo goro. Od zahoda proti severu se dviga gorski greben med Logarsko dolino in Matkovim kotom, na severu pa vidimo zahodni del Olševe. V bližini koče stoji najdebelejši macesen v Sloveniji, ki raste že nekaj stoletij in se ponaša z mogočnim obsegom 464 cm.
Koča: Koča na Klemenči jami pod Ojstrico (1.208 m, PD Solčava)
Zemljevid: maPZS, Grintovci – 1 : 25.000, PZS
27. - Kopitnik, 910 m
Posavsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom se visoko nad desnim bregom reke Savinje dviga kopitast, raztegnjen in rahlo upognjen skalnat rogelj Kopitnik. Prav nič eleganten ni, a ravno zaradi svoje navidezne robustnosti kar vabi, da nas začara, nekatere morda tudi prestraši. Predvsem njegova skalnata stran, na kateri nas planinska pot, ko že mislimo, da vrha sploh ni, popelje do prepadnega skalnatega pomola, ki štrli iz gozdnatega pobočja. A brez skrbi, tudi Kopitnik ima svojo prijaznejšo in položnejšo plat.
Koča: Koča na Kopitniku (725 m, PD Rimske Toplice)
Zemljevid: maPZS, Posavsko hribovje, Menina – Ostrež – Kum – 1 : 50.000, PZS
28. - Olševa, 1.930 m
Karavanke
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Olševa je grebenska gora v vzhodnih Mežiško-Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo. Njen greben je nekdaj ločeval zgodovinski pokrajini Koroško in Štajersko. Poleg glavnega vrha, 1.929 m visoke Govce, so v 5 kilometrov dolgem, enakomerno razpotegnjenem grebenu razporejeni še vrhovi Obel kamen na zahodnem robu, ter Gladki vrh in Lepi vrh, slednji leži na vzhodnem robu grebena Olševe. Približno 200 metrov pod vrhom Oblega kamna najdemo kamenodobno arheološko najdišče Potočka zijalka, ki je naša najvišje ležeča paleolitska jama ter najdišče množičnih ostankov ledenodobnega človeka (kosti, koščeno in kremenasto orodje) in okostja jamskega medveda.
S travnatega vrha se nam odpre lep razgled proti Peci, Uršlji gori, Smrekovškemu pogorju, Raduhi, Logarski dolini in goram nad omenjeno dolino, Košuti, Obirju in delu Avstrije.
Zemljevid: maPZS, Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora – 1 : 30.000, PZS
29. - Tromeja (Peč), 1.508 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Peč (tudi Tromeja), po italijansko Monte Forno in po nemško Dreiländereck oziromaOfen je 1.508 metrov visok vrh na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Z vrha se vam ponuja veličasten razgled na Julijske Alpe, Ziljske Alpe, Krške Alpe, Visoke in Nizke Ture ter del zahodnih Karavank. Peč leži na stičišču treh narodov in kar štirih jezikov, slovenskega, furlanskega, italijanskega in nemškega. Zaradi tega je bila uvrščena v mednarodno verigo spomenikov, posvečenih miru.
Zemljevid: Julijske Alpe – 1 : 50.000, PZS, maPZS
30. - Boskovec (Golte), 1.588 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Boskovec je najvišji vrh razgibane planote Golte, ki leži na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp. Običajno so najvišji vrhovi glavni magnet za pohodnike in preostale obiskovalcev naših planin in gora, a za Golte to ne velja. V poletnih mesecih Boskovec precej sameva, saj večina obiskovalcev zavije proti gostinski ponudbi in vrvežu vrh smučišč na zahodnem delu planote. Najlepši del poti na Boskovec nas vodi po Hleviški planini mimo dveh velikih kalov do razglednega prelaza, imenovanega Isteje.
Koča: Mozirska koča na Golteh (1.356 m, PD Mozirje)
Zemljevid: maPZS, PZS, Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora – 1 : 30.000
31.- Vajnež, 2.104 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Vajnež je najvišji in najvzhodnejši vrh Belščice, pogorja, ki leži zahodno od bolj znanega Stola. Na njegovem travnatem temenu stoji trimetrski leseni križ. Z vrha, na katerem sta poleg križa še slovenska in avstrijska vpisna skrinjica, je lep pogled proti grebenu Karavank in Julijskim Alpam ter Visokim Turam v daljavi.
32. - Ključ, 623 m
Polhograjsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Dolini Gradaščice in Horjulščice loči dolg, razvlečen gorski hrbet, ki se začne na vzhodu nad Dobrovo pri Ljubljani. Na zahodu se s prevalom čez dolino Prosce veže na Koreno. Vrh Ključa je poraščen z gozdom, leži pa severno od vasi Brezje pri Dobrovi in južno od Dolenje vasi. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica s knjigo in žigom, ni razgleda. Le nekaj deset višinskih metrov pod vrhom stoji Partizanski dom na Ključu. Postavljen je v spomin borcem in aktivistom Dolomitskega odreda, ki so na tem mestu vodili svoj prvi veliki boj proti Italijanom.
33. - Vrh Korena, 1.999 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Je najvišji vrh travnorušnate planote v osrednjem delu skupine Krvavca. Na severovzhodno stran pada z razbitim pobočjem in melišči, ki se z drugimi s Kompotele znižujejo proti grapi v Kurjo dolino. Jugozahodno se prek grebena Jež, po katerem je speljana zahtevna pot, navezuje na Veliki Zvoh. Z vrha je lep razgled na osrednje Grintovce in gore nad Kamniško Bistrico.
34. - Kepa, 2.143 m
Karavanke
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Kepa, tudi Jepa, oziroma po nemško Mittagskogel je razgledna gora v zahodnih Karavankah, ki leži na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Z vrha, na katerem sta križ (nekoliko pod vrhom, na avstrijski strani stoji še en) in pod njim vpisna skrinjica z žigom, se nam odpre lep razgled, ki seže vse od bližnjih Julijskih Alp, prek Karnijskih Alp do Visokih in Nizkih Tur v Avstriji.
35. - Veliko Kozje, 993 m
Posavsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Veliko Kozje je vrh zahodno od Zidanega Mosta. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica, je lep razgled na Zasavsko in Posavsko hribovje, ob lepem vremenu pa vidimo Julijske, Kamniške in Savinjske Alpe, del Karavank s Peco in Uršljo goro ter Pohorje, Boč in Donačko goro.
36. - Veliki vrh (Košuta), 2.088 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Veliki vrh je z višino 2.088 metrov najzahodnejši dvatisočak v najdaljšem slovenskem grebenu – Košuti. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica z žigom, se nam odpre lep razgled na osrednje Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, del Julijskih Alp in na del Dravske doline v Avstriji.
Koča: Dom na Kofcah (1.488 m, PD Tržič)
37. - Janče, 792 m
Posavsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Janče so 792 metrov visok vrh, ki leži med reko Savo in dolino potoka Besnica. Z vrha, na katerem stojita planinski dom in nekaj metrov pod njim še cerkev sv. Miklavža, se nam odpre lep razgled, ki seže na bližnje Posavsko hribovje, ob lepi vidljivosti pa vidimo vse do Alp na severu in zahodu, proti jugu pa vse do Snežnika.
Koča: Planinski dom na Jančah (792 m, PD Litija)
38.- Polhograjska grmada, 898 m
Polhograjsko hribovje
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Polhograjska Grmada je zelo obiskan 898 metrov visok vrh v osrčju Polhograjskih Dolomitov. Z vrha, na katerem sta vpisna skrinjica z žigom in razgledna plošča, se nam odpre lep razgled po večjem delu zahodne in osrednje Slovenije. Na jugozahodnem pobočju gore je svoj prostor našla cerkev sv. Uršule na Setnici.
39. - Veliki Travnik, 1.637 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Veliki Travnik ali Turnovka, kot ga imenujejo domačini, leži na zahodnem robu Smrekovškega pogorja. Z vrha, na katerem stoji lesen razgledni stolp, se nam odpre lep pogled na Raduho, Peco, Uršljo goro, Komen, hribovje nad osrednjim delom reke Savinje in del Kamniško-Savinjskih Alp, pri katerih izstopa Ojstrica.
Koča: Koča na Travniku (1.548 m, PD Ljubno ob Savinji)
40. - Srednji vrh, 1.796 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Srednji vrh je razgledna in z ruševjem porasla gora, ki leži med Stolom, Vrtačo in Begunjščico. Z vrha, ki se prepadno spušča proti jugu, se nam odpre lep razgled na okoliške vrhove in del Julijskih Alp. Na vrhu najdemo vpisno skrinjico in v njej vpisno knjigo.
Koči: Dom pri izviru Završnice (1.425 m, PD Žirovnica) in Planinski dom na Zelenici (1.536 m, PD Tržič)
41. - Stol (Kobariški – Breginjski), 1.637 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Stol (1.673 m) leži v najdaljšem grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri 25 oziroma kar 35 kilometrov, če štejemo še zahodni del. Z vrha, na katerem stoji nekaj oddajnikov, se nam odpre lep razgled na kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Matajur, Jadransko morje, Breginjski kot in že prej omenjeni greben, s katerega pogled seže do Breškega Jalovca. Na vrhu sta žig in vpisna skrinjica.
42. - Begunjščica, 2.060 m
Karavanke
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Begunjščica je 5 kilometrov dolga grebenska gora. Najvišji vrh se imenuje Veliki vrh, ki z višino več kot 2.000 metrov ponuja lep razgled na osrednjo Slovenijo. Nekateri Begunjščico imenujejo tudi gora stoterih grap, saj je prepredena z njimi. Na vrhu, ki je del Slovenske planinske poti, najdemo tudi razgledno ploščo in vpisno skrinjico. Sicer pa je vrh travnat in prostran, na severno stran pa prepaden.
Koče: Roblekov dom na Begunjščici (1.657 m, PD Radovljica), Dom pri izviru Završnice (1.425 m, PD Žirovnica) in Planinski dom na Zelenici (1.536 m, PD Tržič)
43. - Veliki Rog, 1.099 m
Notranjska
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Veliki Rog leži sredi neskončnih gozdov kraške planote Kočevski rog in je s svojimi 1.099 metri nadmorske višine njen najvišji vrh. Vrh je sicer poraščen, vendar na njem stoji razgledni stolp, ki ob lepem vremenu omogoča razgled po celi Sloveniji. Na vrhu je tudi skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Pod samim vrhom Velikega Roga so ostanki Auerspergove žage, opuščene pred drugo svetovno vojno. V bližnji okolici pa lahko najdemo še preostale znamenitosti: partizanske bolnišnice (Baza 20, Jelendol), črmošnjiško jelko, ledeno jamo na Kunču in brezna povojnih pobojev.
44. - Raduha, 2.062 m
Kamniško-Savinjske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Raduha ima dva obraza: na Solčavsko pada s strmo steno, druga stran pa se s širnimi pobočji položneje spušča proti jugovzhodu. Savinja ju ločuje od Grintavcev in tako odmaknjena lega omogoča enkraten razgled. Vršni greben se z Velike Raduhe prek malega soimenjaka spusti na škrbino Durce. Dalje se sleme še enkrat povzpne na ploski vrh Laneža in prek Jelovca utone v gozdovih okrog planine Vodol. Čez severozahodno steno Raduhe je prehod, v katerem najdemo tudi zavarovano pot. Jugovzhodna stan gore se z vršnih goličav prek sprva rušnatih pobočij konča v gozdovih nad Savinjo. Na tej strani najdemo tudi daleč najbolj znano Snežno jamo.
Koča: Koča na Loki pod Raduho (1.534 m, PD Luče)
45. - Pršivec, 1.761 m
Julijske Alpe
Zahtevnost: nezahtevna označena pot
Vrh se strmo in visoko vzpenja iznad severne obale Bohinjskega jezera, na drugi strani pa manj opazno moli svoje plešasto, razbrazdano teme čez krošnje globokih gozdov, ki prekrivajo južni del območja Fužinskih planin. Relief tega predela je izredno razgiban. V masivu Pršivca je več globokih brezen. Pršivec spada med najlepša razgledišča Julijskih Alp, saj stoji prav v središču veličastnega venca gora, ki obdajajo Bohinjsko dolino. Razgled je obširen na vse strani. Lepo se vidijo Triglav in gore okrog njega, na drugi strani pa se pod nami razprostirajo Bohinjsko jezero in nad njim Spodnje Bohinjske gore.
Koča: Kosijev dom na Vogarju (1.054 m, PD Železničar Ljubljana)
Zemljevid: maPZS, Bohinj – 1 : 25.000, PZS