O obrezovanju sadnih dreves v gozdnem vrtu

Obrezati ali ne? Ni vedno nujno, običajno pa je koristno.

Masanobu Fukuoka, eden od pionirjev naravnega kmetovanja in permakulture, v svoji knjigi "Revolucija ene slamice" opisuje izkušnjo z očetovim nasadom mandarin na Japonskem. Odločil se je, da dreves ne bo obrezoval, kot jih je njegov oče, temveč jih bo prepustil naravni rasti. A drevesa, navajena na obrezovanje, so napadle bolezni in nasad je bil skoraj uničen. Izkušnja je Fukuoko naučila, da je pri prehodu na naravne metode potrebno upoštevati pretekle posege in postopoma prilagajati način obdelave.

Fotografija 1: Tudi tradiconalni visokodebelni sadovnjaki so lahko dobro izhodišče za zasaditev gozdnega vrta.

Obrezovanje sadnega drevja ni nujno, je pa običajno koristno, kadar imamo opraviti z že obrezovanimi drevesi in z drevesi, ki bodo rasla v ravnovesju z drugimi rastlinami. Poleg tega se različne vrste dreves različno obrezuje. Ko govorimo o gozdnem vrtu je sadno drevo središče relativno majhnega, a gostega nasada, večinoma trajnih rastlin z užitnimi plodovi. V takem nasadu si želimo ustrezno osončenost in prosojnost krošnje, več plodov in lažje obiranje. S pravilno rezjo poskrbimo tako za boljšo osvetlitev kot za zračnost in tako poskrbimo za boljši pridelek, enakomernejšo razporeditev vej in manj bolezni.

Izkušnja obrezovanja v gozdnem vrtu

V gozdnih vrtovih, ki združujejo drevesa, grmovnice, zelišča in druge rastline v medsebojno koristnih odnosih, z obrezovanjem vzdržujemo tudi ravnovesje med različnimi rastlinami. Pri mladih ali na novo posajenih sadnih drevesih izvedemo vzgojno rez, s katero oblikujemo močno in stabilno krošnjo, ki se bo povzpela nad sloj grmovnic in drugih rastlin. V prvih letih po sajenju obrezujemo drevo tako, da dosežemo pravilno razporeditev vej, kar nam olajša tudi obiranje. Pri starejših drevesih, npr. v visokodebelnih sadovnjakih, v katerih prav tako lahko uredimo celice gozdnih vrtov, z obrezovanjem ter z odstranjevanje odmrlih ali poškodovanih vej ohranjamo obliko krošnje.

Fotografija 2: Zasaditev gozdnega vrta.

Zgodaj spomladi, ko je še pravi čas za obrezovanje dreves, v gozdnem vrtu poskrbimo tudi za vzdrževanje grmičastega sloja z užitnimi plodovi. Običajno gre za jagodičevje. Pri ribezu izrezujemo starejše veje, da spodbudimo rast novih poganjkov, pri kosmuljah skrajšamo stranske poganjke na pet listov od osnovne veje, pri ameriških borovnicah občasno redčimo poganjke.

S 50.000 koraki do letnega goriva za avto ali e-vinjete

Če potrebujete dodatno motivacijo za dosego svojih dnevnih ciljev, se pridružite zanimivi nagradni igri.
V okviru programa prednosti Generali ZAME smo pripravili posebno nagradno igro za vse uporabnike mobilne aplikacije Generali ZAME. S sodelovanjem v izzivih, kot so hoja, tek ali kolesarjenje, lahko osvojite nagrade:

Brezplačno gorivo za celo leto (v vrednosti 2.100 eur z DDV)
10 x letna e-vinjeta (v vrednosti 120 EUR)
10 x pranje vozila (v vrednosti 10 EUR)

Sodelovanje je enostavno – prenesite aplikacijo, potrdite sodelovanje v nagradni igri in si s 50.000 prehojenimi koraki do 28. 2. 2025 povečajte svoje možnosti za zmago.

Fotografija 3: Ribez je hvaležna grmovnica, ki dobro uspeva tudi v delni senci. Poleg tega so plodovi ribeza bogat vir vitaminov in mineralov s široko uporabno vrednostnjo v kulinariki.

Gozdne vrtove in vzdrževanje dreves tudi s pomočjo obrezovanja lahko spoznate na delavnicah Zadruge Regrat. Prva letošnja celodnevna delavnica bo v nedeljo 23. marca 2025. Na posestvu nad Rimskimi Toplicami, kjer ima prva slovenska zadruga za permakulturo tudi svoj sedež, bodo udeleženci obrezovali tako že odraslo kot mlado sadno drevje v gozdnem vrtu, ki nastaja na območju starega sadovnjaka. Ker spomladanska rez spodbudi drevo k odganjaju cvetov in novih listov, z njim ne hitimo preveč. Zadnji teden marca bo ravno prav!

Nagradna igra poteka do 28. februarja 2025, zato se gibajte, zbirajte korake in sodelujte za fantastične nagrade!

Izbira dreves z različnimi podlagami

Drevesa, ki nam dajo različne sorte sadja so skoraj vedno cepljena. To pomeni, da so v drevesnicah žlahtno sorto drevesa (npr. topaz ali carjevič pri jablanah), cepili na drugo drevo, ki mu pravimo koreninska podlaga. Odraslo cepljeno drevo je torej sestavljeno iz dveh rastlin: ena je nad zemljo oz. nad cepilnim mestom in predstavlja drevo, ki ga vidimo, druga rastlina je pod cepilnim mestom in predstavlja koreninski sistem drevesa.

Z izbiro koreninske podlage vplivamo na velikost odraslega drevesa in na njegovo življenjsko dobo. Koreninske podlage delimo na šibke, srednje in močne podlage. Sadike, cepljene na šibko podlago, bodo dosegle višino do dobrih dveh metrov, sadike na srednji podlagi do štiri metre, sadike na močni podlagi pa bodo dosegle polno velikost drevesa. Pri jablanah je to do osem metrov, pri češnjah lahko tudi krepko nad deset metrov. Koreninska podlaga vpliva tudi na to, kdaj bodo sadna drevesa začela roditi. Cepljenci na šibkih podlagah lahko začnejo roditi že po dveh do treh letih, drevesa na močni podlagi pa nam začnejo dajati sadeže po štirih do šestih letih. Ta drevesa imajo tudi daljšo življenjsko dobo.

Drevesa na šibki podlagi intenzivno obrezujemo vsako leto, sadike, cepljene na močne podlage, pa vsako leto obrezujemo samo v prvih nekaj letih, kasneje pa bolj redko.

Fotografija 4: Koreninska podlaga vpliva na velikost odraslega drevesa. V tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakih se uporablja drevesa na močni podlagi, med tem ko se v intenzivnih sadovnjakih uporablja drevesa na šibkih podlagah. V okolici domov navadno sadimo drevesa na srednje močni podlagi.

Namigi za reze na mladih drevesih

Obrezovanje sadik dreves je priporočljivo že pred in po sajenju. Najboljši čas za sajenje dreves je jeseni in pozimi, dokler tla niso zmrznjena, naslednja priložnost za sajenje pa je spomladi, ko se tla odmrznejo, dokler drevesa še ne poganjajo. Če kupimo puljeno sadiko sadnega drevesa, pred sadnjo najprej porežemo konice debelejših korenin, ki so običajno poškodovane in odtrgane. Če sadimo sadiko, ki je bila posajena v lonec, pred sanjo koreninsko grudo dobro razpletemo in tako poskrbimo, da bodo korenine rasle v različne smeri. Ko drevo posadimo, mu spomladi odrežemo vrh in vse stranske veje. Tako obrezano sadiko bomo lahko kasneje oblikovali, kot bomo želeli.

Drevesa obrezujemo pozno pozimi in zgodaj spomladi, preden odženejo novi listi. Z več znanja in izkušnjami se lahko lotimo tudi poletne rezi, ki se izvaja v juniju in juliju. Obrezovanju mladih dreves pravimo vzgojna rez saj bomo z njo “vzgojili” obliko drevesa. V prvih letih določimo ogrodne veje krošnje drevesa. Pri tem pazimo, da so ogrodne veje enakomerno razporejene okoli glavnega debla ter da rastejo v nivojih. V enem nivoju naj bodo največ tri ogrodne veje, optimalno pa je, da vsaka kaže v svojo smer.

Med enim in drugim nivojem naj bo vsaj kakšne pol metra razmaka. Prvi nivo naj bo dovolj visoko, da nas veje kasneje ne bodo motile pri delu. Namreč na tisti višini, kjer bomo nastavili ogrodno vejo drevesa bo ostala tudi, ko bo drevo odraslo. Drevesa navadno rastejo tako, da bomo po prvem letu rasti lahko nastavili prvi nivo ogrodnih vej, drugo leto drugi nivo in tako naprej. Vsega skupaj naj bodo na drevesu največ trije nivoji ogrodnih vej, ki naj rastejo iz glavnega debla pod kotom 45° stopinj. Da to dosežemo, si lahko pomagamo z raznimi utežmi ali pa veje privežemo na količke.

Fotografija 5: Ob sajenju puljenih sadik dreves jim porežemo poškodovane konice debelejših vej.

Včasih kakšna stranska veja podivja in prehiti vrh drevesa, zaradi česar jo moramo odstraniti. Splošno pravilo je, da stranska veja nikoli ne sme biti bolj debela od glavnega debla in da njen vrh ni nikoli nad vrhom glavnega debla, saj bo zaradi tega prevzela vlogo glavnega debla. Nekateri sadjarji pravijo, da pri spomladanskem obrezovanju zaradi tega odstranimo najdebelejšo in tudi najtanjšo vejo, ki raste iz glavnega debla. Obrezujemo tudi konce ogrodnih vej, zato da se bolj razvejajo in da ne prehitijo vrha drevesa.

Fotografija 6: Obrezovanje bohotivk je pri sadnih drevesih nujno. Veje vedno odstranimo v celoti, čim bližje mestu kjer izraščajo.

Skrb za odrasla drevesa

Obrezovanja se je najbolj priučiti na praktičnih primerih in delavnicah, kjer hitro spoznate, da pri sadnem drevju še kako veljajo permakulturna pravila upoštevanja dejanskega stanja in lokacije. Načela so nam bolj v pomoč pri presoji ustreznih ukrepov.

Med temi načeli izpostavimo upoštevanje rodnih vej, zračne krošnje in omejenega obsega rezanja.

Rodne veje so tiste, na katerih bodo zrasli sadeži. Na rodnost močno vpliva kot rasti veje. Veje, ki rastejo vodoravno s tlemi, rastejo počasi, a je na njih največ plodov. Veje, ki rastejo navpično v zrak (bohotivke), rastejo zelo hitro, a na njih ni pridelka. Pri odraslih drevesih zato te veje odstranjujemo, ostale veje pa redčimo.
Krošnja naj bo zračna. Pazimo, da se veje ne križajo in da ogrodne veje rastejo enakomerno, vsaka v svojo smer. Oblikovanje iz vzdrževanje krošnje drevesa je dinamičen proces. Krošnja se zaradi rasti vsako leto spreminja, mi pa te spremembe z rezjo ustrezno nadzorujemo.
Ogrodne veje naj rastejo izmenično oziroma v vzorcu ribje kosti. To je tudi eden od lažjih načinov za obrezovanje ogrodnih vej. Na njih odstranimo veje, ki rastejo navpično navzgor ali navzdol, ostale veje pa odstranjujemo tako, da se vrstijo izmenično in je med njimi dovolj prostora.

Fotografija 7: Ob primerni oskrbi nam bodo naš trud drevesa povrnila z obilnimi pridelki.

Pri obrezovanju pazimo, da ne odstranimo več kot ene tretjine krošnje drevesa, da veje odrežemo tik nad popkom pod kotom in da jih ne režemo na čep, ampak jih odrežemo čim bližje debla ali veje, iz katere raste. Pri obrezovanju vedno uporabljamo ostro orodje s katerim lahko naredimo ravne reze. Ko zaključimo z obrezovanjem enega drevesa, orodje vedno razkužimo.

Kako se lotimo dela, kako presojamo, kaj bomo obrezali in česa ne, s kakšnim orodjem delamo, si lahko ogledate na delavnici obrezovanja dreves, ki ga prireja Zadruga Regrat v nedeljo 23. marca 2025. Prijavite se na spletni strani zadruge. Za dogodke po tem datumu preverite na spletni strani https://www.zadruga-regrat.si/.

Zadruga Regrat

Do 40 %

MOBILNA APLIKACIJA GENERALI ZAME

Nova aplikacija Generali ZAME

Hitro dostopajte do ugodnosti, kuponov, Generali točk in albuma Klopc ljubezni. Sedaj lahko sledite svojim aktivnostim (hoja, tek, kolesarjenje), sodelujete v izzivih in nagradnih igrah ter zbirate značke.