Tri zmajske zgodbe o jezerih

Zmaji sodijo med najbolj razširjena in priljubljena fantastična bitja. V zadnjih letih so njihovo popularnost povečali predvsem filmi, toda zmaji so obstajali že davno, davno prej. Ljudem burijo domišljijo že približno šest tisoč let.

V simboličnem smislu zmaj predstavlja večni boj nasprotij, saj je povezan z ognjem in vodo, obvladuje nebo in zemljo, njegova smrt pa pomeni začetek novega. Čeprav v krščanstvu zmaj nastopa kot negativno bitje, v resnici predstavlja univerzalni simbol božanske energije narave, skrivnostnih nadnaravnih sil in večnega življenja. Ponazarja moč, pogum in veličino. Ljudje so si z obstojem zmajev razlagali potrese, orkane, viharje, točo, plazove in podobne naravne katastrofe.


Slovenija je dežela zmajev 

Zmaj kot fantazijsko bitje se v slovenski zgodovini in umetnosti pojavlja večkrat. Eden izmed bolj miroljubnih zmajev pri nas je tisti, ki pod goro Bogatin varuje svoj zaklad. Njegov bližnji sorodnik ima podobno nalogo v Zlatem jezeru, ki se skriva nekje v eni izmed neznanih in dobro skritih dolin sredi Julijskih Alp.
 

Postojnski zmaj in zakaj so postojnčanom rekli torbarji

Znana in zanimiva je pripoved o strašnem in požrešnem zmaju, ki je nekoč živel v Postojnski jami. Ljudje so se ga želeli znebiti in tako so se spomnili na pastirčka Jakoba iz Šmihela, ki so ga zaradi njegove iznajdljivosti klicali Prebrisana glava. Pastirček se je domislil imenitne zvijače: naročil je zakol največjega teleta in ukazal, naj ga dajo iz kože. Odrto kožo so napolnili z živim apnom in jo zašili nazaj. Ko je zmaj pojedel svoj obrok, so v trebuhu nastopile hude bolečine. Rjovel je in se valjal po tleh, nato pa mu je počil trebuh. Z ostrimi kremplji je prasnil po jamski steni in menda se še danes vidijo sledi zmajevih krempljev. Ljudje so zvlekli pošast iz jame in jo odrli, največji kos pa so obesili v vaški zvonik. Iz najlepšega dela kože so odrešitelju Jakobu naredili pastirsko torbo. Tudi sebi so nato sešili torbe in zato so Postojnčanom včasih rekli torbarji.
 

In kako je zmaj postal simbol Ljubljane?

Legenda pravi, da so Ljubljano odkrili grški princ Jazon in Argonavti, ki so bežali z ukradeno zlato runo od Črnega morja do reke Donave, nato Save in na koncu Ljubljanice. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila ljubljanski zmaj, ki od tistih časov domuje na vrhu grajskega stolpa. Zeleni zmaj ponazarja moč in pogum, prestolnica pa je z njim dobila simbol v svojem grbu.


Jezerske zgodbe o zmajih

Zmaj se v ljudskih pripovedkah največkrat pojavi v močvirjih, jezerih, rekah, gorskih breznih in votlinah. Preberi tri zanimive legende, ki fantazijska bitja povezujejo z jezeri.

Gradiško jezero in legendi o strašnem zmaju
O Gradiškem jezeru obstajata dve starodavni legendi. Prva pravi, da je tu nekoč živel zmaj, ki je za žrtev hotel graščakovo hči. Zlonamerni cilj mu je preprečil pogumni berač, ki ga je ubil in bil za to bogato nagrajen. Druga legenda opisuje dva graščaka, ki sta skupaj lovila ribe in se obiskovala čez jezero. Graščak z gradu Rožek je tlačanom ukazal, da prekopljejo jez, voda je odtekla v potok Radomlje, na mestu, kjer je bilo jezero, pa so nastali pašniki.

Gradiško jezero je sicer umetno jezero, ki so ga zajezili ob začetku gradnje štajerske avtoceste, da se vanj stekajo hudourne vode. Zanimivo je, da so mu ime nadeli osnovnošolci v okviru projekta turističnega krožka, saj se okoliški prebivalci niso mogli zediniti o imenu.

Okoli jezera je speljana lepa pot, priljubljena med sprehajalci, ribiči in tekači. Tu srečamo tudi mamice z vozički, saj pot ni zahtevna. Ob jezeru se vije tudi del 55 km dolge Rokovnjaške poti, ki poteka čez vrhove okoliških hribov. Blizu jezera je izhodišče za Limbarsko goro.

Zmaj, zaradi katerega popravlja Ljubljanica
Jezero pripoveduje lepo legendo, ki pravi, da pod njim živi velik zmaj, ki ima rep pod hribom sv. Ana, glavo pa pod Krimom. Včasih so si ljudje poplave Ljubljanice razlagali s tem, da je reka poplavila takrat, ko je zmaj udaril z repom.

Podpeško jezero je zelo priljubljen kraj za oddih okoliških prebivalcev. Je skoraj popolnoma okrogle oblike, s svojimi do sedaj raziskanimi 51 metri pa eno najglobljih v Sloveniji.

Jezero je tudi izhodišče za sprehod na hrib s cerkvijo sv. Ane, do griča s cerkvijo sv. Lovrenca (329 m), vzpon na goro Krim preko vasi Planinca ter gozdno pot proti Rakitni. V bližini se nahajata tudi kraški jami Skedmenica in Ledena jama.

Zmaj, ki je ustvaril jezera
Ena izmed najlepših dolin Sloveniji nosi zanimivo legendo o zmaju Lintverju. Pravi, da je bilo na mestu, kjer je danes Matkov kot, včasih jezero, v katerem je živel veliki Lintver, ki so se ga ribiči zelo bali.

Njegovo gibanje v jezeru je namreč pomenilo nevarnost, da jim prevrne čoln. Če je priplaval na površje in udaril z repom, je nastal vihar, ki je podiral drevje. Ko je prišel na plano, je pred njim bežalo vse, le drevje se je upogibalo za njim in ga hotelo pobiti s svojimi vrhovi. Ubil pa ga je lahko le macesen s sedmimi vrhovi.

Ob jezeru so se mnogokrat pasle Žibovče krave. Če so se preveč približale jezeru, je Lintver pognal valove na breg, da je najbližjo pljusnilo v jezero.

Zmaj Lintver je kljuval steno, ki je povezovala Klemenčo peč in Orlovec in tako zadrževala jezero. Ko je steno prekljuval, se je jezero zlilo po soteski in nastala je velika povodenj. Ob razlivu jezera je macesen s sedmimi vrhovi ubil zmaja, njegove kosti pa so pozneje našli na logarskih njivah. Še danes se ta kraj imenuje Jezera.

Kar sedem kilometrov dolgo Logarsko dolino je ustvaril ledenik, ki ponuja neskončne možnosti za poletne in zimske družinske ali športne izlete. Urejena Pot po Logarski dolini vas bo pospremila po Solčavskem od izvira Črne do slapu Rinka. Dve uri in pol dolg sprehod vas bo napolnil z lepotami narave. Pot je primerna tudi za družine z majhnimi otroki, na nekaterih območjih pa je prilagojena tudi osebam na invalidskih vozičkih.

Ne pozabite se ustaviti pri Logarjevi lipi, zaščitnem znaku Logarske doline, ki meri 24 metrov, obseg njenega debla pa je 485 centimetrov. Otroci bodo navdušeni nad Pravljičnim gozdom, v katerem se odvijajo zgodbe 35 znanih in malo manj znanih pravljic.

Avtorica: Manca
VIRI: etno-muzej.si, andros.si, geatv.si