Kako pa ti doživljaš stres na delovnem mestu?
Kako pa ti doživljaš stres na delovnem mestu?
V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve pri delu spreminjajo – vedno več je psihičnih obremenitev. Emocionalni in psihični pritiski ter šoki povzročajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam na delovnem mestu.
Avtorji neredko povzemajo štiri vire stresa na delovnem mestu:
• narava dela, ki ga posameznik opravlja – delovne razmere, moteči vplivi hrupa, vročine, mraza, raznih kemičnih snovi itn.;
• nezadovoljstvo s kariero – presežek kadrov, nenapredovanje, nizka plača itn.;
• vprašanje organizacijske strukture – preverjanje, nadzor, slaba povezava s sodelavci itn.;
• komuniciranje z ljudmi – trenja med zaposlenimi, uradna politika delodajalca, nacionalizem ali seksizem, zapostavljanje zaradi starosti.
Stres ima negativne učinke tako na podjetja kot tudi na celotno družbo. Zaradi stresa se zmanjša učinkovitost zaposlenih, pojavi se odsotnost z dela ter veliki stroški za zdravstveno varstvo ljudi, ki zbolijo zaradi stresa. Stroške povzročajo tudi predčasne upokojitve in nezmožnost za delo zaradi nezgod, ki se pripetijo zaradi stresa. Raziskave kažejo, da so delavci, ki so pri delu zadovoljni in motivirani ter niso preobremenjeni in vzdržujejo dobre odnose s svojimi delodajalci, nadrejenimi in sodelavci, manj odsotni z dela, se manjkrat odločajo za menjavo zaposlitve in dosegajo pri delu boljše rezultate. V splošnem velja, da se stres pojavi pri vsakem poklicu, če nekemu delu človek ni kos.
Seveda na doživljanje stresa vplivajo tudi ostali dejavniki, ki niso povezani z delovnim mestom, vendar skupaj s prej omenjenimi dvigujejo količino doživetega stresa zaposlenega. Večina ljudi najbolj stresno doživlja prav odnose z ljudmi – doma, v službi ali s prijatelji. Vsak človek se nenehno srečuje s številnimi manjšimi vznemirjenji. Lahko so sicer majhne intenzivnosti, so pa zato pogosta. Gre za vsakdanje napore, ki se pojavljajo na različnih področjih življenja. To so na primer: delo v gospodinjstvu, časovni pritisk, finančne skrbi in starševske dolžnosti. Nekatere raziskave so pokazale, da posameznikovo psihofizično ravnovesje bolj od makrotravm ogrožajo mikrotravme. To so tiste drobne zagate, ki ne samo, da jim ni videti konca, pač pa nanje posameznik pogosto nima ali noče imeti nobenega vpliva.
Za večino ljudi pomeni stres nekaj slabega. Doživljajo ga kot neprijetno izkušnjo, ki jih je pretresla zaradi pretirane ali premajhne obremenjenosti, naveličanosti, zdolgočasenosti ali vztrajanja v položaju, ki ga niso povsem nadzorovali in obvladovali. Gre za stiske tako imenovanega distresa oziroma negativnega, škodljivega stresa. Tovrsten stres se pojavi, kadar zahteve, ki se na posameznika vršijo, presegajo njegove sposobnosti za soočanje z njimi. Če se tovrstnemu stresu posameznik prepusti, lahko to povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti, glavobol, prebavne motnje, pogoste prehlade, bolečine v vratu in hrbtu. Hkrati je to lahko vzrok nastanka številnih bolezni, telesne oslabelosti ali celo smrti kot posledice srčnega infarkta, raka, anksioznosti, depresije ali živčnega zloma. Podaljšano stanje distresa ima torej za posledico lahko psihofiziološke motnje oziroma psihosomatske bolezni. Raziskovalci stresa so kot psihofiziološke motnje opredelili tiste, ki se zaradi stresa poslabšajo oziroma jih stres povzroči.
Gospodarstvo občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z dela, izgubo proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad ustvarjalnosti in pomanjkanje svežih idej. Ljudje pa včasih opisujejo stres tudi kot prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdušujoče občutje. Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. V takšnem stanju se posamezniki počutijo sposobne obvladovati zahteve in se celo namerno pustijo izzivati, saj zaupajo vase in so prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšen stres se imenuje eustres (predpona eu pomeni v grškem jeziku dober, normalen) oziroma pozitivni, prijazni stres. Pozitivni stres ustvarja energijo in življenjsko moč ter povečuje telesno pripravljenost in duševno zmogljivost. Kadar posameznika prevzame dobra plat stresa, se pojavi želja po novih izzivih in zanimivih nalogah, ustvarjalnosti je odprta prosta pot, zastavljeni cilji se zlahka dosegajo.
Stres je torej individualna izkušnja. Kar je za nekoga prijetno in pozitivno, je za drugega lahko docela škodljivo in negativno, zato je v kontekstu doživljanja stresa zelo pomembno posameznikovo dojemanje zahtev in ocena lastnih sposobnosti za obvladovanje položaja.
Avtor: Matej Tušak
Dejavniki in viri stresa v delovnem okolju
Okolje lahko močno vpliva na človekovo počutje in njegovo sposobnost obvladovanja stresa. Hrup, svetloba, kakovost zraka, prostor, barve … vse to vpliva na posameznikovo razpoloženje. Delovno mesto je pogosto pravo žarišče škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov: preobremenjenost z delom, nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov, nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti, da bi se posameznik lahko izkazal, nejasna vloga in pomen delovnega mesta, spreminjanje delovnih metod, slaba obveščenost – izguba pregleda nad dogajanjem in občutka pripadnosti organizaciji.Avtorji neredko povzemajo štiri vire stresa na delovnem mestu:
• narava dela, ki ga posameznik opravlja – delovne razmere, moteči vplivi hrupa, vročine, mraza, raznih kemičnih snovi itn.;
• nezadovoljstvo s kariero – presežek kadrov, nenapredovanje, nizka plača itn.;
• vprašanje organizacijske strukture – preverjanje, nadzor, slaba povezava s sodelavci itn.;
• komuniciranje z ljudmi – trenja med zaposlenimi, uradna politika delodajalca, nacionalizem ali seksizem, zapostavljanje zaradi starosti.
Negativni učinki stresa
Stres ima negativne učinke tako na podjetja kot tudi na celotno družbo. Zaradi stresa se zmanjša učinkovitost zaposlenih, pojavi se odsotnost z dela ter veliki stroški za zdravstveno varstvo ljudi, ki zbolijo zaradi stresa. Stroške povzročajo tudi predčasne upokojitve in nezmožnost za delo zaradi nezgod, ki se pripetijo zaradi stresa. Raziskave kažejo, da so delavci, ki so pri delu zadovoljni in motivirani ter niso preobremenjeni in vzdržujejo dobre odnose s svojimi delodajalci, nadrejenimi in sodelavci, manj odsotni z dela, se manjkrat odločajo za menjavo zaposlitve in dosegajo pri delu boljše rezultate. V splošnem velja, da se stres pojavi pri vsakem poklicu, če nekemu delu človek ni kos.Seveda na doživljanje stresa vplivajo tudi ostali dejavniki, ki niso povezani z delovnim mestom, vendar skupaj s prej omenjenimi dvigujejo količino doživetega stresa zaposlenega. Večina ljudi najbolj stresno doživlja prav odnose z ljudmi – doma, v službi ali s prijatelji. Vsak človek se nenehno srečuje s številnimi manjšimi vznemirjenji. Lahko so sicer majhne intenzivnosti, so pa zato pogosta. Gre za vsakdanje napore, ki se pojavljajo na različnih področjih življenja. To so na primer: delo v gospodinjstvu, časovni pritisk, finančne skrbi in starševske dolžnosti. Nekatere raziskave so pokazale, da posameznikovo psihofizično ravnovesje bolj od makrotravm ogrožajo mikrotravme. To so tiste drobne zagate, ki ne samo, da jim ni videti konca, pač pa nanje posameznik pogosto nima ali noče imeti nobenega vpliva.
Kako nate vpliva pozitiven stres?
Za večino ljudi pomeni stres nekaj slabega. Doživljajo ga kot neprijetno izkušnjo, ki jih je pretresla zaradi pretirane ali premajhne obremenjenosti, naveličanosti, zdolgočasenosti ali vztrajanja v položaju, ki ga niso povsem nadzorovali in obvladovali. Gre za stiske tako imenovanega distresa oziroma negativnega, škodljivega stresa. Tovrsten stres se pojavi, kadar zahteve, ki se na posameznika vršijo, presegajo njegove sposobnosti za soočanje z njimi. Če se tovrstnemu stresu posameznik prepusti, lahko to povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti, glavobol, prebavne motnje, pogoste prehlade, bolečine v vratu in hrbtu. Hkrati je to lahko vzrok nastanka številnih bolezni, telesne oslabelosti ali celo smrti kot posledice srčnega infarkta, raka, anksioznosti, depresije ali živčnega zloma. Podaljšano stanje distresa ima torej za posledico lahko psihofiziološke motnje oziroma psihosomatske bolezni. Raziskovalci stresa so kot psihofiziološke motnje opredelili tiste, ki se zaradi stresa poslabšajo oziroma jih stres povzroči.Gospodarstvo občuti zahrbtno delovanje škodljivega stresa kot povečano odsotnost z dela, izgubo proizvodnje, zmanjšano produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad ustvarjalnosti in pomanjkanje svežih idej. Ljudje pa včasih opisujejo stres tudi kot prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdušujoče občutje. Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev. V takšnem stanju se posamezniki počutijo sposobne obvladovati zahteve in se celo namerno pustijo izzivati, saj zaupajo vase in so prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšen stres se imenuje eustres (predpona eu pomeni v grškem jeziku dober, normalen) oziroma pozitivni, prijazni stres. Pozitivni stres ustvarja energijo in življenjsko moč ter povečuje telesno pripravljenost in duševno zmogljivost. Kadar posameznika prevzame dobra plat stresa, se pojavi želja po novih izzivih in zanimivih nalogah, ustvarjalnosti je odprta prosta pot, zastavljeni cilji se zlahka dosegajo.
Stres je torej individualna izkušnja. Kar je za nekoga prijetno in pozitivno, je za drugega lahko docela škodljivo in negativno, zato je v kontekstu doživljanja stresa zelo pomembno posameznikovo dojemanje zahtev in ocena lastnih sposobnosti za obvladovanje položaja.
Avtor: Matej Tušak